30.11. smo se učenci 5.b po malici odpravili v bližnjo knjižnico, kjer smo nekateri že stari znanci. V 1. nadstropju je pravljična soba, kjer se nam je predstavila gospa Suzana. Najprej je pripovedovala o svojem potovanju na Finskem, katero nam je pokazala v Atlasu. Povedala je, da tam ljudje zelo spoštujejo dogovorjena pravila. Na primer prometne znake. Dobro pazijo na svoje bogate gozdove. Kjer želijo, drevesa lahko posekajo in si tam postavijo hiše. Bila je tudi v Božičkovi vasi. Zelo jo je zeblo, prebivalci pa so naokrog hodili v kratkih rokavih.

Pokazala nam je knjigo Čajna ženička. Spomnila nas je na našega Petra Klepca, Martina Krpana in čar praprotnih semen na kresno noč. Pravljica Čajna ženička izhaja iz Norveške. Zelo nama je bilo všeč, ker ni brala, ampak je zgodbo pripovedovala. Ženička je bila zelo pametna in se je včasih spremenila na velikost čajne žličke. Ko je bila pomanjšana, se je lahko pogovarjala z živalmi in je vedela, kaj rastline mislijo. Prelisičila je lisjaka, volka in medveda. Pravljica je bila res zelo zanimiva.

Ko je počil lonec in je bilo pravljice konec, smo ploskali. Dobili smo sliko Čajne ženičke. Gospa Suzana je bila tudi vesela našega darila, naše lastne oddelčne knjige pravljic Rajska ptica. Ob listanju je dejala, da je pisava v njej zelo lepa. Doma jo bo takoj prebrala. Upamo, da bomo še kdaj šli na kakšno podobno pravljično uro.

Veronika, Zoja in Gaber, 5.b